Seznam predavanj s področja biodiverzitete

Naslov: SLADKOVODNE KOZICE EVROPE: SPECIACIJA IN SPECIALIZACIJA 

Predavatelj: dr. Jure Jugovic
Trajanje: 45 min

Vsebina: Evropa je visoko fragmentirana celina z velikim številom habitatov. Diferenciacija taksonov je pogosto posledica geografska in ekološke fragmentacije območja na katerem določena skupina živi. Kozice iz družine Atyidae, ki so v Evropi zastopane z dvema podzemeljskima  (Gallocaris, Troglocaris) in dvema površinskima rodovoma (Atyaephira, Dugastella), od katerih ima Dugastella tendenco k življenju v podzemlju, predstavljajo učni primer take diferenciacije. A medtem, ko so zlasti prilagoditve teh živali na okolje, v katerem živijo, zelo izražene, pa so razlike med vrstami znotraj rodov zelo majhne. Zakaj torej prihaja do različnih stopenj morfoloških prilagoditev?

Naslov: (NE)PRAVO SREDOZEMLJE

Predavatelj: Peter Glasnović
Trajanje: 45 min

Vsebina: Zakaj so gozdovi v Slovenski Istri pozimi neolistani? Zakaj je v Sloveniji črničevje v naravi redka vrsta? Zakaj pri nas ne gojimo agrumov? Na takšna in podobna vprašanja, ki bodo pojasnila razumevanje narave slovenskega primorja, bo  poskusil odgovoriti predavatelj Peter Glasnović.
 

Naslov: MENARHA IN MENOPAVZA SKOZI DVAJSETO STOLETJE- KAJ SE DOGAJA ?

Predavatelj: Sara Zupan
Trajanje: 45 min

Vsebina: V dvajsetem stoletju so se življenjske razmere po obeh vojnah drastično izboljšale, kar je povzročilo hitrejši telesni razvoj in nižanje starosti ob nastopu menarhe. Kateri sekularni dejavniki so odgovorni za hitrejši spolni razvoj? Mogoče izobrazba staršev, prehrana, aktivno preživljanje prostega časa, okolje v katerem so dekleta odraščala? Neizpodbitno dejstvo je, da se starost ob menarhi skozi dvajseto stoletje znižuje. Ali to pomeni, da se rodno obdobje podaljšuje?
 

Naslov: VDOR TUJCEV

Predavatelj: Živa Fišer Pečnikar
Trajanje: 45 min

Vsebina: Živimo v hitro spreminjajočem se svetu, ki sledi zakonom globalizacije. Temu sledijo tudi številni organizmi, ki nas obdajajo. Tako sploh nismo več presenečeni, če na sprehodu v parku srečamo rastline, ki izvirajo iz vzhodne Azije ali Severne Amerike, ali če nam med jutranjim tekom po Ljubljanskem barju pot prekriža južnoameriška nutrija. Kako je do tega prišlo in kako ti organizmi vplivajo na naše okolje?

Naslov: ZAKAJ SO MAMUTI IZUMRLI?

Predavatelj: doc. dr. Elena Varljen Bužan
Trajanje: 45 min

Vsebina: Populacije mamutov so bile razširjene po celotni severni polobli, od Francije do Kanade, severno nad arktičnim krogom in na Kitajskem. Nato pa so po milijonih let življenja na Zemlji pred okoli 12.000 leti nenadoma izumrli. O razlogih za njihovo izumiranje še vedno ugibamo: ali so to bile klimatske spremembe, človek ali kaj drugega. Po vsej verjetnosti je šlo za skupek dejavnikov. Danes  se srečujemo s procesom  izumiranja  vedno večjega števila  rastlinskih in živalskih vrst, ki ga imenujemo biodiverzitetna kriza. Pri sedanjih trendih upadanja vrst  nam grozi, da bo naš planet najkasneje v dveh stoletjih izgubil večino svoje biotske raznovrstnosti. Ali lahko biodiverzitetno krizo upočasnimo ali celo ustavimo?  Ali bodo našim potomcem uničeni ekosistemi proizvajali kisik, jim prečiščevali vodo, blažili klimatske skrajnosti, zagotavljali hrano? Na vsa ta vprašanja bomo poskušali odgovoriti na predavanju, v katerem se bomo popeljali skozi procese evolucije in izumiranja vrst.

Naslov: BIOLOGIJA TIGRASTEGA KOMARJA

Predavatelj: Katja Kalan
Trajanje: 45 min

Vsebina: Na predavanju se bomo spoznali z osnovnimi lastnostmi tigrastega komarja, vrste, ki se je že dobro ustalila v našem okolju. Predavateljica nas bo poučila o tem, v kakšnih habitatih se pojavlja, kaj potrebuje za svoj razvoj, kako se razmnožuje, zakaj je potrebno, da se hrani s krvjo ter kako se taka majhna žuželka zelo hitro širi. Poleg osnov biologije bodo podani tudi koristni nasveti, kako lahko zmanjšamo populacijo tigrastega komarja v okolici svoje hiše.